Ko mi je punca povedala, da je noseča se mi je za trenutek kar ustavil svet. Sicer sva imela to v planu, kajti že kar nekaj časa sva si želela začeti svojo družino. Kljub temu pa me je novica vseeno precej presenetila. Tako pa sem vedel, da naju čaka napornih 9 mesecev, ne le zame, ampak še posebej za njo, saj bo imela ona pri temu največ dela.
Hitro pa sem lahko spoznal, da je nosečnost po tednih precej raznolika. Kot da bi bile nekakšne faze, med katerimi se je razpoloženje punce precej spreminjalo. Začelo se je s tistimi prvimi tedni. Takrat sem začel opažati, da se je razpoloženje punce lahko v trenutku spremenilo. Prav tako je bila nekoliko bolj utrujena, ter velikokrat precej razdražena. Tedaj sem ugotovil, da bom moral biti precej potrpežljiv, ter ji bom moral pomagati pri vsem, kar bo rabila. To je bilo namreč precej pomembno, da ne bi prišlo do kakšnega nepotrebnega prepira ali konflikta.
Na srečo pa je kasneje postalo lažje. Izkazalo se je, da nosečnost po tednih ne gre samo na slabše, ampak se lahko razpoloženje punce tudi izboljša. Nekdaj v četrtem mesecu sem to lahko tudi opazil. Njene slabosti so skoraj izginile, hkrati pa se je že izrazito videlo, kako se je začel njen trebuh večati. To pa je bilo prav zanimivo za gledati, sploh pa ko si pomislil, da se tam skriva živo bitje.
Ko pa se je nosečnost po tednih zaključevala, torej se je bližal tisti zadnji deveti mesec, pa sem postal kar malo živčen. Sploh nisem vedel, kako se naj pripravim na to, da bova dobila otroka. Občutki so bili res neopisljivi, ter sem se predvsem počutil nepripravljenega. Pri temu pa mi je pomagal oče, saj mi je razložil, da se ne bom nikoli počutil pripravljenega, saj se na to pač ne moraš pripraviti. Ta nasvet pa mi je precej pomagal.