Ravno zato, nikoli nisem bila za to, da bi živela v bloku ali več stanovanjski hiši, ker sem samotar, nisem konfliktna oseba, vendar imam rad mir, etažni lastnik pa slej ko prej mora sodelovati z drugimi in se dogovarjati in sprejemati obveznosti. Jaz pa sem rad sam svoj šef.
Enkrat se spominjam, da sem kot študent živel v bloku, kjer je bil en gospod etažni lastnik pa je govoril in govoril v nedogled.
Če sem slučajno stal na vratih, ko sem ga srečal, pa se je kar hitro povabil k meni na kavo, seveda si tega nisem želel, a kaj naj mu rečem. Lahko rečem, da je ta etažni lastnik najedal samo meni, drugi pa so imeli mir, dokler je imel mene. Nekaj časa sem to trpel, ker sem mislil, da se bo nehalo ali pa da se ga bom znebil, pa se ni. Iz dneva v dan mi je ta etažni lastnik težil, tako dolgo, da sem se preselil.
Ne vem, kako eni nimajo čisto nič morale in kako so lahko tako samozavestni, da enostavno mislijo da obstajajo samo oni in nihče drug. Takšen je bil ta etažni lastnik, na koncu je spet zmagal on, jaz pa sem moral iskati drugo stanovanje. Prav zato nikoli in res nikoli ne želim biti etažni lastnik. Raje sem podnajemnik ali pa lastnik cele moje hiše in uživam na svojem.